Svinje letijo v nebo

Na vsaki zivalski farmi vedno zivijo tudi obstranci, ki ne glede na teror razkrivajo njeno zakrito resnico. Primoz Truba, protagonist Osojnikovega potopisno-fantasticnega romana Svinje letijo v nebo, je eden od njih. Njegovo obstranstvo ni toliko osebna izbira, kolikor posledica prestopanja okvirov, ki jih predenj postavlja druzba in politika dezele, v kateri zivi. Dezeli vlada skorumpirana klika, ki ji je uspelo priti na oblast in z vztrajnim ponavljanjem svojo laz postopoma uveljaviti za resnico ter sistem vrednot preobrniti na glavo. V druzbi, kjer sta potrosnistvo in kriminal prignana do skrajnosti, je meja med javno in zasebno sfero popolnoma izbrisana: tudi zasebno zivljenje je strogo nadzorovano in javno preganjano. Razlog za obsodbo Primoza Trube in za ritualni linc njegove podobe, ki ga izvedejo v njegovi odsotnosti pod krinko obsodbe zaradi nekonvencionalnega ljubezenskega razmerja, je namrec nepristajanje na kriminalno in skorumpirano nasilje oblastnikov. Ta roman je zagotovo predvsem knjiga strasti. Ne le strasti v nemogocem ljubezenskem razmerju ali svobodne strasti nepokornega obstranca, temvec strasti nasploh, strasti pisanja in strasti zivljenja. Ta strast ne more biti nikoli izsusena, saj prav ona zene cloveka ven in naprej, ne glede na rezim na zivalski farmi, ki mu kljub zlocinu njegov totalitarni projekt na koncu vedno spodleti.